logo

Od 22. 9. dalje je na razpolago nova oprema:

 

Filmska mobilna tehnika	Stroškovnik  (EUR/dan)	Cenik  (EUR/dan)
Sound devices snemalni komplet	250,00	300,00
Arri kamera Alexa 35	900,00	1.100,00
LMB kompendij 4x5	80,00	100,00
Filter rotacijski polarizator + okvir za LMB 4x5	12,00	14,00
Panther Classic Plus dolly	250,00	300,00

 

 

KRATKA VSEBINA FILMA

Film Dedek gre na jug je zgodba o življenju, pričakovanjih in iskanju smisla. Je zgodba o prijateljstvu in ljubezni.

Vlado iz bolnišnice ugrabi svojega najboljšega prijatelja Borisa, saj se ne želi sprijazniti z dejstvom, da Boris umira. Boris in Vlado, oba glasbenika, se poznata že vrsto let, saj sta skupaj igrala v jazz orkestru. Vlado se odloči odpeljati Borisa v Makedonijo, da bi ponovno srečal svojo dolgoletno, nikoli izsanjano ljubezen Nedo, s katero je zaradi nesrečnih spletov okoliščin pred leti prekinil stike.

Sprva gre vse po planu, potem pa jima pot prekriža Rominja Esma, ki je bila priča likvidaciji in je sedaj na begu. Trije junaki ne vedo, da so se znašli v obračunavanjih med bivšimi trgovci z orožjem in policijo.

Življenje gre od tu naprej po svoji poti, naši junaki doživijo romantične, komične in akcijske dogodivščine polne glasbe in upanja.

 

Foto: arhiv produkcije

• 
• 
• 
• 

Ema Kugler, dobitnica letošnje Prešernove nagrade, pripravlja dokumentarni film o starovercih z naslovom “Nekoč v Posočju”.

 

Foto: arhiv produkcije

Produkcija Fabula d.o.o.

SINOPSIS
Uporniški, tesno povezan krog prijateljev, predan rolkanju in svoji grindcore glasbeni skupini, je na preizkušnji, ko se soočijo z najhujšo nočno moro: izgubo edinega varnega zavetja, ki ga imajo – zaskvotanega kontejnera na obrobju mesta.

Scenarist Simon Intihar
Režiser Simon Intihar
Producent Radovan Mišič
Ko-producenta Simon Intihar, David Sipoš
Direktorja fotografije Yannis Simos, Simon Intihar
Montažer Simon Intihar
Scenografa Nejc Vašl, Simon Intihar
Kostumografa Matic Hrovat, Monika Lorber
Maskerka Tamara Cholewa
Vodja snemanja Matija Kozamernik
Tonski snemalec Peter Žerovnik
Oblikovalec zvoka in tonski mix Julij Zornik

Igralska zasedba Gal Zabret, Lana Bučevec, David Sotenšek, Uroš Potočnik, Valter "Amigo" Rutar, Evgen Lebar, Matija Majcen

 

Foto: arhiv produkcije

• 
• 
• 

Produkcija FABULA d.o.o., Ljubljana
Koprodukcija RTV Slovenija, INCIPIT FILM Srl (Italija), Planet Korda Pictures (Irska)

Producent RADOVAN MIŠIĆ
Koproducenta MARTA ZACCARON, JEREMIAH CULLINANE
Scenarij MARTIN TURK
Literarna predloga DRAGO JANČAR
Direktor fotografije DARKO HERIČ
Montažer BEPPE LEONETTI
Scenografka ELISABETTA FERRANDINO
Kostumografka POLONCA VALENTINČIČ
Tonski snemalec HAVIR GERGOLET
Maskerka ANGELINA RUSIN
Odelava in mix zvoka JULIJ ZORNIK

Igralci DANIJEL MALALAN, NIKLA PANIZON, ADRIANO GIRALDI, FRANKO KOROŠEC, ANDREA GERMANI, FRANCESCO GODINA, DANIEL RIMSTONE, RACHEL ROISIN BROWNE, PAOLO VENIER

SINOPSIS
“Kino Volta” se dogaja v začetku 20. stoletja, v času razcveta “nove umetnosti” kinematografije. Osrednje dogajanje je postavljeno v mesto Trst, ki je bil v času Avstro-ogerskega cesarstva center trgovskega in kulturnega življenja monarhije. To je bilo obdobje, ko je Trst cvetel in filmske projekcije so bile zelo obiskane, saj je kino tedanji publiki ponujal povsem novo doživetje. Nova umetnost, ki je bila takrat na pohodu je skupini nadobudnih tržačanov v povezavi s takrat še neznanim pisateljem Jamesom Joyicem odprlo možnost, da so se zapisali v filmsko zgodovino Slovenije, Italije, Irske in Romunije. Skupina ambicioznih ljudi na začetku dvajsetega stoletja odpira kinematografe, ne samo v svojem mestu, ampak tudi v Bukarešti in v Dublinu. Očitno jih pri tem ne motijo nobene carinske pregrade, davčne omejitve, nobeni posebni državni predpisi, nobeni nacionalni ali ideološki predsodki, druži jih veselje do nove umetnosti – seveda tudi do zaslužka z njo – in pri tem evropski prostor povsem samoumevno razumejo kot odprto prizorišče, na katerem se je mogoče enako dobro in domače počutiti v Trstu, v Bukarešti ali v Dublinu. Dokumentarni film o Kinu Volta je film o nostalgiji za zgodovinskim obdobjem, ki ga ni več, za vizijo sanj, ambicij in navdušenja ljudi za novo komunikacijsko sredstvo, ki jo danes dojamemo na povsem različen način.

Foto: arhiv produkcije

• 
• 
• 

Produkcija: 
SENCA STUDIO (Slovenija)

Koprodukcija:
ADRIAN FILM
NuFRAME
001
GLISER 

VSEBINA
LUCIJAN je 13-letni deček, ki želi pripadati. Noče biti zasmehovan, zato se odloči, da se na šolski športni dan prijavi na smučanje, čeprav sploh ne zna smučati. Ena laž vodi k drugi in Lucijan se znajde v situaciji in iz katere ne more pobegniti.

REŽISER O FILMU
»Film je avtobiografski, saj sem se jaz tako odločil, kakor Lucijan v mojem scenariju. Odkar se mi je ta nesreča, ki me je fzično pustila sicer nepoškodovanega, psihično pa spremenila za vedno, zgodila, sem se spraševal, zakaj so se moji sošolci smejali nekomu, ki se mu je pravkar zgodila nesreča. Obudil sem to zgodbo in napisal scenarij, ko sem na televiziji naletel na popularne “epic fail”. Spraševal sem se, zakaj se smejimo nezgodam drugih in zakaj je prav danes, v naši družbi, tako povpraševanje po teh posnetkih, kjer se nekateri resno poškodujejo.« August Adrian Braatz, scenarist in režiser

AVTORSKA EKIPA
Scenarij in režija: AUGUST ADRIAN BRAATZ
Proizvajalec: IDA WEISS
Direktor fotografije: PETER PERUNOVIĆ
Montažer: NIK LAVRIČ
Glasba: AVGUST ADRIAN BRAATZ
Scenografka: MAJA ŠAVC
Kostumografka: PIA GORIŠEK
Oblikovalka maske: EVA URŠIČ
Snemalec zvoka: VINCENT LAURENCE
Oblikovalec in mešalec zvoka: SAMO JURCA

 

Foto: arhiv produikcije

• 
• 

PRODUKCIJA
BELA FILM

EKIPA
Režiser in scenarist MARTIN TURK
Producentka IDA WEISS
Direktor fotografije MITJA LIČEN
Scenograf NIKO NOVAK
Kostumograf POLONCA VALENTINČIČ
Oblikovalka maske MOJCA GOROGRANC PETRUSHEVSKA
Zvok JULIJ ZORNIK, PETER ŽEROVNIK
Montažer TOMISLAV PAVLIC
Glasba AUGUST ADRIAN BRAATZ
Kitarist ANTON LORENZUTTI

VSEBINA
Enajstletni Nejc je priča medvrstniškemu nasilju. Spoprijatelji se s Timijem, žrtvijo nasilja.

REŽISER O FILMU
»Ko se je moj sin nekoč stepel v šoli, nisem vedel, kako naj se odzovem, saj nisem poznal vseh okoliščin in nisem vedel, kdo ima prav. V kompleksnosti otroškega sveta je veliko odtenkov resnice in na situacijo sem poskušal pogledat kar se da nepristransko in skozi oči vpletenih otrok. Ta situacija me je potem vodila k snovanju in realizaciji kratkega filma Za vogalom«. Martin Turk, scenarist in režiser

 

Foto: arhiv produkcije